Jože ...

... “sveta preproščina” in človek z dušo umetnika. Z vsemi človeškimi napakami in vendar čist in neponarejen. Slikar samouk, ki mu je bila mrtvašnica skorajda prvi dom. V bolnišnici “fant za vse”. Več kot 50 let je minilo od najinega prvega srečanja. Bila sva spoštljiva prijatelja, ker je bil Jože vedno do vseh spoštljiv, do živih in umrlih. Šele čez čas smo spoznali njegovo nrav in drugi so nam jo morali odkriti. Živel je v svetu mrtvih in v svetu živih, ki jih je potreboval, da je razbremenil zavedanje o sebi in večno odrinjenost med tiste, ki jih je slikal. Ne maram izraza “slikar-naivec”. Jože je bil naravni talent brez umetniške akademije in zato pristen slikar, ki je slikal, kar je čutil. Morda so komu njegove podobe grozljive, vendar je takšno življenje ves čas gledal in v njem živel.