4. Tisnikarjeva kolonija - katalog
Likovna srečanja, kolonije, simpozije – kakor že jih imenujemo – ponavadi vodita dve osnovni ideji: promovirati razprto likovno snovanje brez ideoloških omejitev, razen tiste, ki si jo je v smislu hedonističnega ustvarjalnega užitka privzgojil vsak izmed sodelujočih, in prisluhniti avtohtonemu zvenu izbranega okolja, pa naj se ta zrcali v motivih ustvarjenih del ali pa zgolj v vzdušju, ki ga ta dela izžarevajo. Zategadelj tudi v slikah, ki so nastale na simpoziju pod Malo kopo, le s težavo poiščemo kakšen skupni imenovalec, razen tega, da vsi, bolj ali manj, pripadajo tisti, v pogojih modnih trendov v sodobni likovni ustvarjalnosti domala izumirajoči vrsti, ki se še zna prikloniti občutju avtentičnih vrednot klasičnega slikarskega kanona, kamor že vrsto let sodi tudi na razvoj likovne umetnosti v 20. stoletju vezana modernistična izkušnja, ki je kot nobena prej ali za njo utrdila spoznanje o nujnosti trdne povezave ustvarjalca in slikovne površine oz. v enotnost njegovih čustev in izraza, misli in koncepta, fizične geste in barvne podobe.