joze-tisnikar-v

4. Tisnikarjeva kolonija - katalog

Likovna srečanja, kolonije, simpozije – kakor že jih imenujemo – ponavadi vodita dve osnovni ideji: promovirati razprto likovno snovanje brez ideoloških omejitev, razen tiste, ki si jo je v smislu hedonističnega ustvarjalnega užitka privzgojil vsak izmed sodelujočih, in prisluhniti avtohtonemu zvenu izbranega okolja, pa naj se ta zrcali v motivih ustvarjenih del ali pa zgolj v vzdušju, ki ga ta dela izžarevajo. Zategadelj tudi v slikah, ki so nastale na simpoziju pod Malo kopo, le s težavo poiščemo kakšen skupni imenovalec, razen tega, da vsi, bolj ali manj, pripadajo tisti, v pogojih modnih trendov v sodobni likovni ustvarjalnosti domala izumirajoči vrsti, ki se še zna prikloniti občutju avtentičnih vrednot klasičnega slikarskega kanona, kamor že vrsto let sodi tudi na razvoj likovne umetnosti v 20. stoletju vezana modernistična izkušnja, ki je kot nobena prej ali za njo utrdila spoznanje o nujnosti trdne povezave ustvarjalca in slikovne površine oz. v enotnost njegovih čustev in izraza, misli in koncepta, fizične geste in barvne podobe.
Likovna srečanja, kolonije, simpozije – kakor že
jih imenujemo – ponavadi vodita dve osnovni
ideji: promovirati razprto likovno snovanje
brez ideoloških omejitev, razen tiste, ki si jo je
v smislu hedonističnega ustvarjalnega užitka
privzgojil vsak izmed sodelujočih, in prisluhniti
avtohtonemu zvenu izbranega okolja, pa naj
se ta zrcali v motivih ustvarjenih del ali pa zgolj
v vzdušju, ki ga ta dela izžarevajo. Zategadelj
tudi v slikah, ki so nastale na simpoziju pod
Malo kopo, le s težavo poiščemo kakšen
skupni imenovalec, razen tega, da vsi, bolj
ali manj, pripadajo tisti, v pogojih modnih
trendov v sodobni likovni ustvarjalnosti domala
izumirajoči vrsti, ki se še zna prikloniti občutju
avtentičnih vrednot klasičnega slikarskega
kanona, kamor že vrsto let sodi tudi na